Nonument Group (Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec) je umetniško-raziskovalni kolektiv, ki se posveča nonumentom – skritim, zapuščenim, izbrisanim ali pozabljenim arhitekturam in javnim prostorom, katerih pomen se je s političnimi ali družbenimi spremembami preoblikoval.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je na presečišču kontrakulturnega misticizma, poststrukturalističnega dvoma in nastajajočih medijskih tehnologij oblikoval nenavaden filmski impulz: posneti tisto, kar se izmika očem, narediti svet viden preko senzoričnega rituala, ki postane kanal za komunikacijo pri odkrivanju nevidenega.

Maruša Sagadin v svojih instalacijah izhaja iz arhitekturnih elementov v javnih prostorih, kot so stebri, oboki, pročelja in klopi. A umetnica se ne omeji le na prevajanje teh form, ampak razširja njihovo osnovno strukturo.

V performansu, ki ga je izvedla že večkrat v različnih kontekstih, umetnica vztrajno kriče ponavlja naslovno frazo. Ta se nanaša na njene identitetne okoliščine in na pogoje, ki botrujejo marginalizaciji njene večplastne identitete.

Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja se navezuje na nekatere prakse in teme, ki jih kolektiv raziskuje v vasi Topolove/Topolò v Benečiji, na meji med Italijo in Slovenijo.

Razstava Arhivske verižne reakcije izhaja iz skupnega projekta, namenjenega povezovanju in aktiviranju pomembnih, a prekarnih arhivov feministične umetnosti.

Gregor Perušek (amerikanizirano Harvey Gregory Prusheck) je intenzivno deloval na umetniškem področju v ZDA med svetovnima vojnama. V času velike gospodarske in duhovne krize, ko je angažirani pisatelj in novinar Louis Adamič s svojimi družbenokritičnimi pogledi prodrl v širšo javnost, so časniki poročali tudi o razstavljenih delih in življenju tega potujočega umetnika.