MG+MSUM

RAZSTAVE 2020–2021
01. januar 2020 — 20. junij 2021
#
#
#
#
#
#
#
#
#

Moderna galerija, MG+

 

Introspektiva: V.S.S.D. (Veš slikar svoj dolg, 1985–1995) +– Alen Ožbolt (dela 1995–2018)

6. februar – 30. avgust 2020, Moderna galerija, MG+

Umetniška produkcija tandema Veš slikar svoj dolg (Alen Ožbolt in Janez Jordan) je v času svojega aktivnega delovanja med letoma 1988 in 1995 predstavljala enega od pomembnejših fenomenov sodobne umetnosti na Slovenskem. Z uveljavljanjem nove estetike slikarskega in kiparskega dela je V.S.S.D. v slovenski prostor prinesel povsem nov koncept likovnega ustvarjanja. Eno od najbolj značilnih in znanih del V.S.S.D. – Slika slike iz l. 1990/91 – je tudi vključeno na stalno razstavo 20. stoletje: Kontinuitete in prelomi, saj V.S.S.D. predstavlja enega od fenomenov, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih ključno sooblikovali izraz sodobne umetnosti pri nas.

 

Po razhodu tandema V.S.S.D. svojo umetniško pot samostojno nadaljuje Alen Ožbolt. Njegova umetniška produkcija se v določeni meri nadaljuje iz postulatov, ki jih je za novo obliko umetniškega dela zastavil v skupinskem delu že V.S.S.D., čeprav z odločno cezuro, ki se v začetnih letih samostojne umetniške poti navzven kaže tudi kot nameren in oster odklon od znane poetike V.S.S.D.-ja, vendar se sčasoma pokažejo tudi tiste oblikovne in konceptualne sorodnosti in »izvorne oblike in ideje«, ki so v samostojnem delu Alena Ožbolta dobile polno in zrelo uresničitev. 

 

Kustosinja razstave je Martina Vovk.

 

 

Cenzura in svoboda izražanja. O nazadovanju svobod v Evropi

4. februar 2020 — 14. februar 2020, Moderna galerija, MG+

Vse pogosteje se dogaja, da so umetniki zaradi svojega dela obsojeni na zaporne kazni, njihova umetnost je podvržena cenzuri, sami pa so izpostavljeni medijski agresiji. Podobno so tudi novinarji izpostavljeni vse večjim pritiskom. Napadi nanje so skrbno preračunana dejanja s ciljem nekakšne samocenzure. Poleg tega je vse manj sredstev za financiranje kritične umetnosti in neodvisnega novinarstva. Novinarji in kulturni delavci, ki zastavljajo neprijetna vprašanja, lahko pričakujejo resne posledice, celo to, da so ogrožene njihove kariere.

 

Razstava želi izraziti svojo brezpogojno podporo umetnosti, kulturi in novinarstvu ter dati zgled svobode mnenja in človekovih pravic.

 

 

Zoran Mušič: Obsojeni na upanje

27. februar – 5. julij 2020, Moderna galerija, MG+

Razstava v Italiji odkritih 24 Mušičevih risb iz Dachaua v sklopu stalne razstave umetnosti 20. stoletja v Moderni galeriji. Risbe so bile leta 2018 prvič razstavljene v tržaškem muzeju Revoltella. Na razstavi jih bodo spremljale še dachauske risbe iz Slovenije in ožji izbor del iz cikla Nismo poslednji iz javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji in Italiji. Celoto bodo zaokrožili odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali. Razstava je posvečena Erichu Fischerju.

 

Kustos razstave je Marko Jenko.

 

 

MEDNARODNA RAZSTAVA | Andrzej Wróblewski, Čakalnica 

15. oktober 2020 – 10. januar 2021

Gre za prvo mednarodno razstavo poljskega slikarja Andrzeja Wróblewskega (1927–1957), v celoti posvečeno njegovemu potovanju po Jugoslaviji in njegovemu poznemu delu. Na ogled ponuja več kot 120 njegovih del, ki so nastala med letoma 1955 in 1957. Koncept razstave med drugim temelji na »mentaliteti čakalnice«, kot jo je v katalogu documenta IX orisal nemški dramatik Heiner Müller in ki naj bi bila značilna prav za izkušnjo nekdanje socialistične Srednje in Vzhodne Evrope.

 

 

Tobias Putrih, pregledna razstava

4. februar – 2. maj 2021, Moderna galerija, MG+

Tobias Putrih se ukvarja z avantgardami 20. stoletja, zlasti utopičnimi in vizionarskimi koncepti arhitekture in oblikovanja, v številnih konceptualnih in materialno efemernih projektih. Oblikuje arhitekturne spremembe javnih prostorov - kinodvoran, knjižnice, galerije in univerze – ter gradi začasna okolja iz papirja, kartona, lesa in svetlobe.

 

Tobias Putrih (1972) je sodeloval na številnih pomembnih mednarodnih razstavah, kot so Beneški bienale, Manifesta 4 v Frankfurtu, ArtUnlimited v Baslu, v Fridericianumu v Kasslu, v MoMA, New Yorku, na 29. bienalu v São Paulu v Braziliji, v Queensland Art Gallery, v Muzeju sodobnih umetnosti v Montrealu ter še na mnogo drugih. Gre za enega najvidnejših umetnikov iz Slovenije, ki bo po več kot dvajsetih letih intenzivnega dela v mednarodnem prostoru imel prvo večjo pregledno razstavo v domovini. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1997. Podiplomsko se je izobraževal na Umetniški akademiji (Kunstakademie) v Düsseldorfu v Nemčiji (1997/98). Leta 2002 je prejel nagrado Vordemberge-Gildewart Foundation, leta 2009 pa nagrado Prešernovega sklada. Živi in dela v ZDA, kjer predava na School of Architecture and Planning, Massachusetts Institute of Technology.

 

Kustos razstave je Igor Španjol.

 

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

 

Oblike svobode; Filmska komuna Rožava

5. marec – 16. avgust 2020, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

Razstava obravnava Filmsko komuno Rožava, kolektiv, ustanovljen leta 2015, ki deluje v avtonomni regiji Rožava na zahodnem delu Kurdistana (današnja severna Sirija). Ta demokratična družba brez državljanstva temelji na pravicah žensk, ekologiji in enakosti na vseh področjih življenja. Politični projekt Rožave postavlja pod vprašaj patriarhalni sistem, krepi narodnostne in verske manjšine ter spodbuja k ustvarjanju lokalnih demokratičnih prostorov. Vse odločitve o socialnih vprašanjih, od infrastrukture in energetike do izobraževanja in nasilja v družini, se obravnavajo na javnih sestankih, kjer poteka kolektivno odločanje. Rožava se danes spopada z najbolj nasilnimi grožnjami in se bori za preživetje.

 

Gostujoča kustosinja razstave je iLiana Fokianaki.

 

 

Karol Radziszewski: QAI/CEE

12. marec – 20. september 2020, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

Moderna galerija in Slovensko mladinsko gledališče v prihajajoči sezoni skupaj izvajata program z naslovom Oblike uprizajranja, ki se ukvarja z vprašanjem kaj performans in uprizarjanje pomenita danes. Namen sodelovanja je razširjanje performansa iz polja umetnosti v širši javni prostor oziroma izvajanje različnih politik in identitet ter ukvarjanje s formalnimi oblikami takšnih uprizarjanj. Projekt bo posledica sorodnega interesa obeh inštitucij na področju individualnega in kolektivnega telesa, ki ga v Moderni galeriji kažemo že več kot dvajet let, od razstave Body and the East leta 1998. V okviru projekta bo med drugim na ogled performans Mette Ingvartsen ter razstava Karola Radziszewskega.

 

 

Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja

1. september 2020 – 8. februar 2020, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

V ospredju dela Jasmine Cibic je proučevanje ideje povezave kulture in ideologije ter kulture in politike v smislu mehke moči. Svoje filme, skulpture, performanse in postavitve v kontekstu prostora razvija v sodelovanju z arhitekti, znanstveniki in strokovnjaki za posamična področja raziskav. Predstavljena bodo izbrana poglavja poetičnega preučevanja političnih daril iz zgodovine evropske umetnosti in arhitekture v časih obnove po političnih pretresih. Umetnica je sodelovala na številnih pomembnih mednarodnih razstavah, kot so Beneški bienale in Štajerska jesen, samostojno pa razstavljala v Aarhusu, Krefeldu, CCA v Glasgowu in drugih pomembnih prizoriščih. Živi in dela v Londonu.

 

Kustos razstave je Igor Španjol.

 

 

Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca

23. februar – 6. junij 2021, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

Prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca, enega najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine. Kompleksnost, bogastvo in obsežnost opusa avtorja, ki je s svojim nekonformističnim duhom ob tematiziranju uličnih prizorov izoblikoval fotografsko poetiko, prepoznavno po skoraj boleči neizprosnosti in pomenski trpkosti, in ki ga je posebna vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja pritegovala tako močno, da velja za njenega največjega pričevalca, sta narekovali, da se enako skrbno kot fotografijam, ki jih je Dolenc sam vključil v svoje znane cikle in se z njimi predstavljal na razstavah, posvetimo tudi njegovemu obsežnemu korpusu posnetkov alternativne kulture osemdesetih let. Razstavo tako tvorita dve celoti, dva samostojna dela, različna ne le po vsebini, marveč tudi po načinu predstavitve.

 

Kustosa razstave sta Lara Štrumej in Rok Vevar.

 

 

SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu

Kustosi: Bojana Piškur in Siniša Ilić, Jasna Jakšić, Vida Knežević, Nita Luci & Linda Gusia, Asja Mandić, Biljana Tanurovska & Ivana Vaseva, Rok Vevar & Jasmina Založnik.

24. junij – 3. oktober 2021, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM)

V devetdesetih letih je bil na ozemlju nekdanje Jugoslavije politični performans večinoma neposredna posledica vojne in radikalnih političnih, družbenih, ekonomskih in kulturnih sprememb v vseh porah družbe nekoč skupne države.

 

Kljub temu pa politični performans ni bil zgolj nekakšno »pričevanje« o dogodkih, temveč obenem tudi direktna politična akcija proti režimu (na primer Miloševićevemu režimu v Srbiji). Tovrstni umetniški angažma imenujemo tudi »umetnost v skrajnih političnih okoliščinah«. Po drugi strani se je politični performans ponekod odmaknil od vsakdanje politične realnosti (predvsem v Sloveniji in Makedoniji) in se posvečal drugačnim vprašanjem, na primer novim kulturnim politikam v devetdesetih letih, novim »kulturnim identitetam« in podobnemu. Tu lahko prej kot o političnem performansu govorimo o »izvajanju političnega« (performing the political).

 

Raziskovanje političnega performansa izhaja iz naslednjih vprašanj: Kaj in kako nam politični performans lahko pove o dogodkih v času vojn v Jugoslaviji in o času po njihovem koncu? Kakšne so bile povezave med (umetniškimi) performansi ter političnimi in ideološkimi strukturami, v katerih so nastali? Ali lahko te specifične performanse povežemo s performansi v drugih delih sveta? Ali lahko povežemo dogajanja v devetdesetih letih s političnimi dogodki današnjega časa?

 

The Otolith Group: Ksenogeneza

21. oktober 2021 – 12. februar 2022, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

The Otolith Group je skupina umetnikov, ki sta jo leta 2002 ustanovila Anjalika Sagar in Kodwo Eshun. Delujejo na področju filma in videa, kot kustosi in pisci, ter razvijajo javne platforme za podrobno preučevanje podobe sodobnih družb. Skupina je poimenovana po mikro kristalih kalcijevega karbonata znotraj srednjega ušesa, ki pri človeku ohranja zmožnosti navpičnosti in ravnovesja v zemeljskem stanju planetarne gravitacije. Razstava je poimenovana po trilogiji Octavie Butler v kateri raziskuje vprašanja človeškega izumrtja, rasnega razlikovanja, planetarne preobrazbe, prisilne mutacije, generativne odtujenosti in spremenjenega sorodstva. Gre za izbor del iz razstave, ki jo je lani predstavil Van Abbemuseum, partnerska inštitucija Moderne galerije znotraj mednarodne muzejske konfederacije Internacionala. 

 

 

Serija Prepih

Živa Božičnik Rebec, Topical Applications 2

19. december 2019 – 15. marec 2020

Jošt Franko, Blut und Boden

4. junij – 20. september 2020

Jaka Babnik, Časovna izravnava

20. oktober – 17. januar 2021

 

 

Gostovanja

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

15. maj – 9. november 2020, Asia culture center, Gwangju, Južna Koreja

Prenos razstave, ki je prejela nagrado mednarodnega muzejskega sveta ICOM Slovenija za leto 2019. Razstava se posveča gibanju neuvrščenih s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike in jih umešča v sodobni kontekst. Pri tem poudarja kako so si »južna ozvezdja« zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema.

Kustosinja razstave je Bojana Piškur.

 

Heroji pred in po razpadu družbe; Sodobna umetnost in jugoslovanska dediščina

November 2020 – januar 2021, MAXXI - National Museum of XXI Century Arts, Rim

Razstava bo predstavila sodobno umetnost s teritorija nekdanje Jugoslavije, ki se pri iskanju odgovorov na urgentna vprašanja današnjega časa sklicuje na potenciale lokalnih emancipatornih tradicij. Te bodo posredno prisotne v osrednjem narativu, temelječem na imaginariju herojstva, kot se je spreminjal tja od druge svetovne vojne, ko se je formirala SFRJ, pa vse do današnjih dni, ko novo nastale države na tem teritoriju vse bolj zgubljajo suverenost spričo globalnih transnacionalnih povezovanj.

Kustosinja razstave je Zdenka Badovinac.

 
Priporočamo